Dr. Iztok Ostan zagovarja v svojih znanstvenih delih novo prehransko paradigmo: instinktivna nagnjenja nas silijo v prehranjevanje, ki je koristno predvsem za reprodukcijo, a je, dolgoročno, zdravju škodljivo. Tudi če se zavestno odločimo za zdravo prehrano, ne dosežemo optimalne fiziološke prehranjenosti. Narava nas namreč ni optimalno prilagodila na okoljsko hrano.

V tej knjigi poudarja, da beljakovine živalskega izvora skrajšujejo življenje in povzročajo degenerativne bolezni; tudi človeku podobnim opicam so bolj vablji-ve od rastlinskih, ker so učinkovitejše za reprodukcijo. Po drugi strani pa tudi veganska alternativa ni fiziološko optimalna, saj je beljakovinsko revna. Z vidika prebave je ugodnejša »ločevalna dieta« z beljakovinami brez ogljikovih hidratov, z vidika celičnega izkoristka aminokislin pa klasično kombiniranje živil, kot sta mleko s polento in fižol z mesom, a pri obeh načinih je izkoristek beljakovin zelo nizek.

Avtor predlaga, da se uživanje živalskih beljakovin omeji na domnevno varnih pet odstotkov energetskega vnosa, njihov primanjkljaj pa dopolni z preverjeno varnimi beljakovinskimi prehranskimi dodatki. Prevladujoče mnenje o nepotrebnosti prehranskih dopolnil v zdravi prehrani je namreč le dogma.

Knjigo, ki je doživela zelo ugodne znanstvene recenzije doma in v tujini, odlikuje preprost način izražanja, razumljiv vsakemu bralcu.

O AVTORJU:

Dr. Iztok Ostan (1952) je zaposlen na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani, kjer se ukvarja zlasti s človeškimi viri v prometu. Problematiko prehranjevanja proučuje od leta 1995. Je glavni avtor knjige »Ko zdravila odpovedo« (2001) in nove doktrine o »apetitu za sebični gen«, ki je bila objavljena v prestižnih znanstvenih revijah (Ostan et al. 2009, 2010). Je avtor več kot 100 poljudnih člankov o prehrani in zdravem načinu življenja.