Knjiga je napisana v obliki 79 vprašanj, ki se navezujejo na težave sodobnega časa, in odgovorov, obarvanih s filozofsko stoičnostjo, v katerih Epiktet opominja, naj se modro odločamo in prepoznamo, kdaj je izbira odvisna od nas in kdaj sploh ne.
Poglavja so razdeljena na tri dele:
(1) vprašanje
(2) epiktetov odgovor in
(3) psihološki razmislek.
Vprašanjem, ki se dotikajo vsakodnevnih težav, sledita Epiktetov odgovor, povzet iz del Priročnik in Diatribe, ter psihološke refleksije, ki vodijo k nadaljnjemu razmišljanju o Epiktetovih sporočilih.
Osrednja ideja vseh EPIKTETOVIH naukov je svoboda, ki ni podvržena nobeni prisli in nobeni zapreki, zlasti svoboda moralnega odločanja. Njegov stoicizem je nekako terapevtski, zlasti v hudih časih pa trden in zaupanja vreden družabnik, svetilnik, ki razsvetljuje pot onstran obupa.
Iz knjige:
Misliš, da bi bil srečen, če bi se ti uresničile vse želje? Zelo se motiš, prijatelj! Brž ko bi imel vse, kar si želiš, ne bi postal le žrtev vsega tega, ampak tudi novih skrbi, strahov in želja. Sreča ne sestoji iz neskončnega pridobivanja in uživanja v novih stvareh, temveč bolj v tem, da si jih ne želiš. To pomeni biti resnično svoboden.
Globoko v sebi vemo, kaj je prav in kaj narobe, kaj je pravično in kaj krivično, kaj je sreča in kaj nesreča, vemo, kdaj smo odgovorni, in poznamo težave, ki jih prinaša neodgovornost. Kako je torej mogoče, da delamo toliko napak? Ker smo pristranski, nerazumni in ne uporabljamo zdrave pameti.
Stoični filozof Epiktet (l.c. 50-130 n. š.) po zgledu Sokrata ni zapisal nobenega od svojih naukov, ampak je svojo modrost raje posredoval svojim učencem skozi razprave. Njegov učenec Arijan je predavanja in razprave, ki se jih je udeležil, zbral in uredil v osmih knjigah, od katerih so štiri ohranjene.
Čeprav je bil rojen kot suženj, je Epiktet pridobil svobodo in poučeval tako v Rimu kot v Grčiji. Od svojega učitelja se je najprej naučil stoične filozofije in temeljne ideje razvil v filozofijo, za katero je menil, da bi posameznika lahko osvobodila suženjstva okoliščin.
Epiktet se je osredotočal na odgovornost posameznika, da živi najboljše možno življenje s samokontrolo in prepoznavanjem sile v vesolju, ki jo je imenoval Logos. Vztrajal je, da imajo ljudje svobodo izbire v vseh zadevah, čeprav je ta izbira lahko omejena z naravnim delovanjem Logosa.
Bil je goreč zagovornik stoiških idealov omike in ustvarjalen polemik, kritičen do učencev in tudi do sebe, obenem pa mehak do naivnih grešnikov s prešibko voljo.
Charan Díaz Arquillo je psiholog z več kot 17-izkušnjami v psihoterapiji, osebnostni rasti, edukativni in organizacijski psihologiji. Diplomiral je iz humanistične in integrativne psihoterapije, čuječnosti ter klinične hipnoze na Univerzi v Barceloni in je avtor ter soavtor več knjig. Blizu so mu hinduistična in grška filozofija, vzhodnjaške zgodbe in mitologija.
Jana Capri je diplomirala iz prevajanja na Karlovi univerzi v Pragi, govori pet jezikov in vodi tečaje nevrolingvističnega programiranja. Študirala je tudi psihološko astrologijo in kreativno pisanje, je soavtorica štirih knjig in blogerka. Zanimata jo psihosomatika in osebnostna rast. Rada bere in piše knjige, ki ti pomagajo, da se bolje počutiš. Živi v Barceloni.
Bodite prvi in oddajte svoje mnenje