Dhammapada je zbirka izrekov in nasvetov za vsakdanje življenje, ki so na Daljnem vzhodu stoletja navdihovali tako kralje kot puščavnike, tako moške kot tudi ženske, kajti, kot pravijo budisti, pravila Poti popolnosti so enaka za vse.
Treba je poudariti, da spodnji izreki ves svoj navdih in vso svojo lepoto zajemajo iz konkretnih življenjskih izkušenj in zgledov, kar pomeni, da ne gre zgolj za lepe in prazne besede.
Ravno Buda je s svojim življenjem za budiste predstavljal etični življenjski zgled. Odrekel se je prestolu in bogastvu, da bi se posvetil iskanju odgovorov na vprašanje – kaj je vzrok človeškega trpljenja in kako ga odpraviti? Življenje je pot, ki človeka vodi skozi različne okoliščine in možne stranpoti, toda končni izid je odvisen od njegove volje, prizadevanja in izbire, zato Buda pravi: “niti demoni ga ne morejo zlomiti niti bogovi ga ne morejo vzdigniti, saj sta krivda ali sodelovanje odvisna zgolj od samega človeka.”
Če želi človek pravilno hoditi po svoji poti, se mora izogibati skrajnostim, kajti “življenje, posvečeno le užitkom, vendar tudi življenje, polno muk in trpljenja, je grdo, nevredno in nekoristno.” Osvoboditev od trpljenja je posledica pravilne življenjske poti, boja in vladanja lastnemu “demonu Mari”; je posledica spoznanja, ki v človeku prežene neznanje.
Ti elementi predstavljajo temeljno etično sporočilo, ki je del Budovega nauka o”štirih plemenitih resnicah” ali, kot ga še imenujejo, učenja Dhamme. Številni budistični teksti vsebujejo praktične nasvete za uresničitev tega učenja, med katerimi je najbolj poznana Dhammapada – Pot popolnosti. To besedilo je del kanonskih tekstov, ki so jih zapisali Budovi učenci, medtem ko sam Buda ni ničesar zapisal. Njegove govore so si nekateri učenci zapomnili in jih prenašali z ustnim izročilom, kasnejše zapise pa so zbirali, izbirali in prečiščevali na budističnih zborovanjih po Budovi smrti. Tako je nastal budistični kanon, skupek izbranih tekstov, v katerih so zajeti temeljni poudarki
Budovega učenja v vseh budističnih šolah in ki je izhodišče celotne budistične književnosti. Najstarejša različica tega kanona, ki velja tudi za najbolj izvorno, je bila zapisana v staroindijskem jeziku pali v I. stol. pr. n. št.
Dhammapada je tisti del kanonskih tekstov, ki se imenuje Suttapitaka – “Košara poučnih pogovorov”. Pada v paliju pomeni”pot”, Dhamma (v sanskrtu Dharma) pa je večpomenski pojem, ki se nanaša na globoko zakonitost sveta, moralni red, kasneje pa tudi učenje, ki ju izraža in razodeva.
Vstani! Bodi pozoren. Hodi po poti popolnosti. Človek, ki sledi poti popolnosti, najde radost tako v tem kot tudi na onem svetu.
Bodi pozoren na jezo telesa – dobro kontroliraj svoje telo. Ne ranjuj s telesom, temveč ga uporabi za dobro.
Bodi pozoren na jezo besed – dobro kontroliraj svoje besede. Ne ranjuj z besedami, temveč jih uporabi za dobro.
Bodi pozoren na jezo razuma – dobro kontroliraj svoj razum. Ne ranjuj z umom, temveč ga uporabi za dobro.
Treba je poudariti, da spodnji izreki ves svoj navdih in vso svojo lepoto zajemajo iz konkretnih življenjskih izkušenj in zgledov, kar pomeni, da ne gre zgolj za lepe in prazne besede.
Ravno Buda je s svojim življenjem za budiste predstavljal etični življenjski zgled. Odrekel se je prestolu in bogastvu, da bi se posvetil iskanju odgovorov na vprašanje – kaj je vzrok človeškega trpljenja in kako ga odpraviti? Življenje je pot, ki človeka vodi skozi različne okoliščine in možne stranpoti, toda končni izid je odvisen od njegove volje, prizadevanja in izbire, zato Buda pravi: “niti demoni ga ne morejo zlomiti niti bogovi ga ne morejo vzdigniti, saj sta krivda ali sodelovanje odvisna zgolj od samega človeka.”
Če želi človek pravilno hoditi po svoji poti, se mora izogibati skrajnostim, kajti “življenje, posvečeno le užitkom, vendar tudi življenje, polno muk in trpljenja, je grdo, nevredno in nekoristno.” Osvoboditev od trpljenja je posledica pravilne življenjske poti, boja in vladanja lastnemu “demonu Mari”; je posledica spoznanja, ki v človeku prežene neznanje.
Ti elementi predstavljajo temeljno etično sporočilo, ki je del Budovega nauka o”štirih plemenitih resnicah” ali, kot ga še imenujejo, učenja Dhamme. Številni budistični teksti vsebujejo praktične nasvete za uresničitev tega učenja, med katerimi je najbolj poznana Dhammapada – Pot popolnosti. To besedilo je del kanonskih tekstov, ki so jih zapisali Budovi učenci, medtem ko sam Buda ni ničesar zapisal. Njegove govore so si nekateri učenci zapomnili in jih prenašali z ustnim izročilom, kasnejše zapise pa so zbirali, izbirali in prečiščevali na budističnih zborovanjih po Budovi smrti. Tako je nastal budistični kanon, skupek izbranih tekstov, v katerih so zajeti temeljni poudarki
Budovega učenja v vseh budističnih šolah in ki je izhodišče celotne budistične književnosti. Najstarejša različica tega kanona, ki velja tudi za najbolj izvorno, je bila zapisana v staroindijskem jeziku pali v I. stol. pr. n. št.
Dhammapada je tisti del kanonskih tekstov, ki se imenuje Suttapitaka – “Košara poučnih pogovorov”. Pada v paliju pomeni”pot”, Dhamma (v sanskrtu Dharma) pa je večpomenski pojem, ki se nanaša na globoko zakonitost sveta, moralni red, kasneje pa tudi učenje, ki ju izraža in razodeva.
Vstani! Bodi pozoren. Hodi po poti popolnosti. Človek, ki sledi poti popolnosti, najde radost tako v tem kot tudi na onem svetu.
Bodi pozoren na jezo telesa – dobro kontroliraj svoje telo. Ne ranjuj s telesom, temveč ga uporabi za dobro.
Bodi pozoren na jezo besed – dobro kontroliraj svoje besede. Ne ranjuj z besedami, temveč jih uporabi za dobro.
Bodi pozoren na jezo razuma – dobro kontroliraj svoj razum. Ne ranjuj z umom, temveč ga uporabi za dobro.
No reviews found
Similar
Popular products
