Kahlil Gibran se je že v mladosti z družino preselil v ZDA, kjer se je učil umetnosti in začel svojo literarno kariero. Ker je njegova mati želela, da bi bil vzgajan in izobražen tudi v njihovi tradicionalni kulturi in ne samo Zahodni, se je pri petnajstih preselil nazaj v Libanon. S sošolcem je začel študentsko literarno revijo in se uveljavil kot najboljši pesnik na šoli. Po študiju v manoritski zasebni šoli se je vrnil nazaj v Ameriko.

Pisal je v angleščini in arabščini. V arabskem svetu imajo Gibrana za literarnega in političnega upornika, saj se je njegov romantični slog oddaljeval od klasične šole. V Libanonu je še vedno slaven kot literarni klasik, na Zahodu pa ga cenimo kot globoko duhovnega pisatelja, čigar misticizem je združitev več različnih vplivov: krščanstva, islama, judovstva in teozofije. Pri nas je znan predvsem po delu Prerok, ki je primer inspiracijskega, mističnega leposlovja.

V tem delu so združena tri kratka Gibranova dela. Tu so zbrana razmišljanja o svetu, o ljubezni in osamljenosti, o veri in obžalovanju, pospremljena s kratkimi vinjetami, parabolami in prispodobami. Glas mojstra je napisal v arabščini, delo je bilo v angleščini prvič objavljeno leta 1958 v New Yorku. Znanilca in Popotnika je napisal v angleščini; Znanilec je bil prvič objavljen leta 1920, Popotnik pa posthumno leta 1932.