PREDGOVOR Balzac (1799 – 1850), znani francoski pisatelj, avtor nesmrtnih romanov, kot so Oče Goriot, Blišč in beda kurtizan, Okrogle povesti in še veliko drugih, je splošno priznan utemeljitelj realizma. V svojih številnih delih opisuje francosko družbo na začetku devetnajstega stoletja. Strastno in obširno opisuje ljudi vseh družbenih razredov, ki v mogočnem kolesju družbe doživljajo takšne in drugačne usode ali človeško komedijo, kot to imenuje pisatelj.
Manj znana pa je mistična plat Balzacovega ustvarjanja, ki nam jo lepo predstavlja izrek znanega pesnika Baudelaireja: »Večkrat sem bil presenečen, ker je bila velika slava Balzaca, da je veljal za opazovalca; vendar pa se mi je vedno zdelo, da je njegova glavna zasluga, da je vizionar, in to strasten.« Poleg svojih pretežno realističnih romanov pa je pisal tudi mistične, ki pa jih je sam poimenoval Filozofske študije (Etudes philosophiques). Glavni romani iz filozofskih študij so Louis Lambert, Seraphita, Iskanje absolutnega in Chagrinova koža. V slovenskem prevodu smo doslej imeli le Chagrinovo kožo.
V svojih mističnih romanih se Balzac opira na prepričanje, da so človeške misli v nekem smislu tudi materialne, proizvod nekakšnega eteričnega fluida. Zelo se zgleduje tudi po naukih švedskega mistika Swedenborga, ki je zagovarjal medsebojni vpliv duhovnega na materialni svet ali tako imenovane korespondence. V romanu, ki ga imamo pred seboj, nam Balzac opisuje alkimista, ki je hotel odkriti Absolutno, tj. temelj vseh stvari. Čeprav je to Balzacovo iskanje na prvi pogled naivno, pa to danes počne kvantna fizika, ki išče temelj vsega. Po njihovem mnenju je to zavest. V tem je Balzac presenetljivo moderen. V romanu Iskanje absolutnega nam Balzac predstavi bogatega Flamca, kemika po izobrazbi, ki ga zagrabi strast do alkimije. To mu je vzbudil neki poljski oficir, ki se je tudi sam ukvarjal z alkimijo, a je moral svojo strast zaradi revščine opustiti. Junak našega romana, Flamec Balthazar Claës, hoče odkriti temelj materije, njeno duhovno načelo. Pogubna strast do alkimije ga spravi skoraj na beraško palico in mu uniči družino. Claës odkrije to Absolutno v zadnjih trenutkih svojega življenja, a ga žal ne more posredovati svojim bližnjim, ker je telesno popolnoma omagal. Morda je to Balzacovo ironično sporočilo iskalcem Absolutnega ...