Nadroben vpogled v prikrite mehanizme velikega imperija. Resnična zgodba o vrsti dramatičnih političnih zasukov, kakor jim je dirigirala supervelesila. Kakšne vse so perfidne poti, če naj se zgodi padec iranskega šaha ali panamskega predsednika? Kako so krojili invazijo na Irak?

"Dandanes gledamo posledice tega, da je sistem ušel izpod nadzora. Vodstva naših najbolj cenjenih podjetij za skoraj suženjske plače zaposlujejo ljudi, da v azijskih 'mučilnicah' garajo v nečloveških pogojih. Naftne družbe v reke deževnega pragozda brezobzirno spuščajo strupe, s čimer zavestno pobijajo ljudi, živali in rastline ter izvršujejo genocid nad starodavnimi kulturami. Farmacevtska industrija milijonom z virusom HIV okuženih Afričanov odreka rešilna zdravila. Dvanajst milijonov družin v naših Združenih državah se sprašuje, kako bodo prišli do naslednjega obroka. Energetika ustvarja enrone. Računovodstvo ustvarja andersene. Razmerje med petino svetovnega prebivalstva v najbogatejših državah in petino v najrevnejših po prihodku je naraslo s 30 : 1 leta 1960 na 74 : 1 leta 1995. ZDA za vojno v Iraku porabijo več kot 87 milijard dolarjev, Združeni narodi ocenjujejo, da bi z manj kot polovico te vsote vsem ljudem na svetu lahko zagotovili čisto vodo, ustrezno prehrano, higienske razmere in osnovno izobrazbo."

V vznemirljivi osebni izpovedi avtor opisuje svoj osebnostni premik od ustrežljivega služabnika imperija do izpostavljenega zagovornika pravic zatiranih. Potem ko ga je najprej v svoje vrste izbrala ameriška Agencija za nacionalno varnost, je s plačo mednarodnega svetovalnega podjetja prepotoval svet: Indonezijo, Panamo, Ekvador, Kolumbijo, Savdsko Arabijo, Iran in druge strateško pomembne države. Njegova naloga je bila ob zatrjevanju, da bo to zmanjšalo revščino, uvajanje politik, ki podpirajo interese ameriške korporacije (koalicije vlade, bank in korporacij), torej politik, ki so ohladile odnose s številnimi državami in na koncu privedle do 11. septembra in naraščajočega protiamerikanizma. Čeprav je izvirno izšla pri manjšem neodvisnem založniku, se je povzpela v vrh najbolje prodajanih knjig v ZDA (lestvica NYT) in še zdaj močno odmeva po svetu.

Ekskluzivni intervju z Johnom Perkinsom v Nedeljskem dnevniku.

To zgodbo je nujno treba povedati, ker bomo lahko priložnosti v prihodnosti izkoristili samo, če bomo razumeli napake v preteklosti; ker se je zgodil 11. september in prav tako druga vojna v Iraku; ker je 11. septembra 2001 poleg treh tisoč ljudi, ki so umrli zaradi teroristov, še štiriindvajset tisoč ljudi umrlo od lakote in zaradi z njo povezanih vzrokov. Pravzaprav sleherni dan umre štiriindvajset tisoč ljudi, ker nimajo dostopa do hranljivih živil. Najbolj pomembno je, da je treba to zgodbo nujno povedati, ker ima sedaj prvič v zgodovini ena država možnosti, denar in moč, da vse to spremeni. To je država, v kateri sem bil rojen in ki sem ji služil kot EM /ekonomski morilec/ – Združene države Amerike.

Bomba! Eden redkih primerov, ko spregovori glas globoko vkopanega v vladno, korporacijsko imperialno strukturo, da bi jasno in nedvoumno razkril načine notranjega delovanja. Delo izjemnega uvida in moralnega poguma.
- John E. Mack, Pulitzerjev nagrajenec in harvardski profesor

Pogled v svet spletk, ki se bere kot vohunski roman, prikuje nase.
- Library Journal

Perkins združi briljanco, napetost srhljivke Grahama Greena in redko prednost notranjega človeka, da bi izpovedal resnično, silno, razodevajočo in mrazečo zgodbo, ki pripoveduje s pravimi imeni in poveže prava dejstva.
- David Korten, avtor uspešnice When Corporations Rule the World

Sam v zarote na svetovni ravni ne verjamem, bolj verjamem v pohlep, neumnost in kratkovidnost, čeprav je gotovo, da so mnogim deželam v razvoju 'razvoj' vsiljevali, pri tem pa jih je zanimalo le, koliko bodo pri tem zaslužili. O tem je bila že pred precej leti napisana knjiga Economic hit man /Izpovedi ekonomskega morilca/. Gre za spomine človeka, ki je počel prav to, vsiljeval za dežele pogubne kredite za razvoj.
- prof. dr. Jože Mencinger

Srhljiva pripoved Johna Perkinsa, akterja, ki je sodeloval pri ekonomskih in političnih spletkah.
- Jožica Grgič, Delo (Književni listi)