Priznani ameriški nevrolog in pisec odmevnih knjig Harold L. Klawans nam v knjigi Jamska ženska z raznih zornih kotov osvetljuje dejstvo, da se možgani večine organizmov v celoti razvijejo še pred rojstvom. Le možgani delfina in človeka se razvijajo še tudi kasneje, v primeru ljudi seveda zato, ker je velikost ženske medenice premajhna, da bi se ljudje lahko rodili z dokončno razvitimi možgani. Po rojstvu se možgani in možganske funkcije do konca razvijejo v najzgodnejših letih vzporedno z učenjem jezika v interakciji z ostalimi ljudmi okoli nas. V večini primerov je to mama.

Jamska ženska iz naslova je tista, ki je ostala doma z otroci, medtem ko je bil jamski moški zunaj na lovu. Klawans trdi, da je zato prav ona odgovorna za današnjo visoko stopnjo razvitosti človeških možganov. V trinajstih esejih, v katerih Klawans postreže z zgodbami pacientov v okviru svoje nevrološke prakse, se avtor posveča evolucijskemu razvoju možganov in evoluciji človeškega razmišljanja in vedenja. Klawans sicer razpravlja o njihovih bolezenskih problemih in diagnozah, vendar pa se razmišljanja o njihovih disfunkcijah loteva z zornega kota evolucijskega razvoja možganov.

V svojih primerih nam Klawans med drugim predstavi profesorja, ki neko jutro vzame v roke časopis in ugotovi, da ne zna več brati; pa pacientko, ki je trpela zaradi nepojasnjene bolečine v nogi in nožnih prstov, ki so nenehno trzali; italijanskega dirigenta, ki je briljantno vodil svoj orkester tudi po tem, ko zaradi kapi ni več znal govoriti in ni razumel govora ostalih. Gre za izjemne pripovedi, ki nas pritegnejo tako s svojega izkustvenega vidika, kot tudi zaradi pisateljevega načina pisanja. Delo, ki delovanje naših možganov obravnava na izviren način in ki povzroči, da bralec o svojih možganih začne razmišljati v drugačni luči.