Danes na zahodu živimo v visoko individualiziranih družbah. Te družbe povzdigujejo čustveno neodvisnost in z njo povezano »ljubezen do sebe«, ki naj bi nas ozdravila vseh tegob.

Dr. Sue Johnson pa v tej knjigi pogumno razbija ta sodoben mit – in to znanstveno podkrepljeno! Pokaže nam, da nas lahko v resnici ozdravijo le globoki odnosi z bližnjimi – in veliko moč za ozdravitev prinaša prav partnerski odnos, v katerem sva drug drugemu varna baza, varen pristan.

Prvi in prvobitni nagon ljudi ni ne seks ne agresija. Naš prvi nagon je, da iščemo stike in tolažečo povezanost. Romantična ljubezen med odraslimi je vez navezanosti, prav tako kot vez med materjo in otrokom.

Razgret seks ne vodi do varne ljubezni. Prej velja, da varna navezanost vodi do razgretega seksa – pa tudi do trajne ljubezni. Monogamija ni mit.

Čustvena odvisnost ni nezrela ali patološka, temveč je naš najmočnejši adut. Biti »najboljši, kot si lahko« je v resnici izvedljivo edinole, ko ste globoko povezani z drugim. Popolna osamitev je za planete, ne za ljudi.

Nismo ustvarjeni sebični, temveč smo zasnovani tako, da smo empatični. Naša prirojena nagnjenost je, da čutimo skupaj z drugimi in zanje.

"Merite svoje življenje v ljubezni. Nič drugega ni smiselno."
Ker je razmišljanje o sebi eden od korakov do opuščanja neustreznih vedenjskih vzorcev, Finley bralcu ob koncu posameznih poglavij zastavlja vprašanja kot iztočnice za poglobljen razmislek.

Pravi jaz je naše bistvo – čisto, močno, razsvetljeno. V celoti pa se izrazi in uresniči svoje potenciale šele, ko ga nič ne omejuje. Največkrat ga omejuje t. i. sovražni jaz, ki nenehno dvomi, se boji in ravna nerazsodno. Ljudje velikokrat ne priznamo, da nas nadzoruje neko negativno miselno stanje. Radi mislimo, da situacijo nadzorujemo, pa temu velikokrat ni tako. Stres, ki je posledica hitrega načina življenja, je eden glavnih izvirov slabega razpoloženja, razočaranj, izgorelosti. Zaradi stresa postanemo nesrečni. Finley pravi, da nesreča ne prihaja k nam, ampak izvira iz nas. – Zgolj zato, ker to sami (nevede) dovoljujemo. S stresom povezani so tudi strahovi. Strah pred neuspehom, strah pred očitki, pred velikimi izzivi, strah v vseh svojih pojavnih oblikah. Strahovi slabijo moč duha in otežujejo našo pot do sreče, zato se je nujno osvoboditi tudi strahov.

Drugi del knjige se ukvarja predvsem s konkretnimi primeri in navodili. Kako spremeniti pogled na dogodke, ljudi, kdaj začeti, kako se lotiti in kaj pričakovati. Pričakujemo lahko predvsem nekaj, in sicer, da se bo v vsej svoji moči izrazil naš pravi jaz. To pomeni, da bomo dosegli višjo stopnjo zavesti in zavedanja, se dvignili nad svoje težave in zaživeli polno življenje. Z mnogimi vprašanji in primeri avtor bralcu pomaga pri »delu«. Ga usmerja, mu nakazuje možne rešitve, spodbuja in nenehno poudarja moč volje ... Proti koncu zapiše: » Dosežeš lahko vse, kar želiš doseči.«

Vzpodbudno in razumljivo sporočilo, ki nam ga posreduje Guy Finley, je eden izmed resnično zanesljivih kažipotov, ki človeka usmerjajo v sodobnem svetu. Njegove ideje prodirajo naravnost v središče najpomembnejših področij našega življenja – tako intimnega kot tudi družabnega. Dotikajo se razmerij, odvisnosti, strahov, stresa/nervoz, miru, sreče, svobode in nam kažejo pot do višje stopnje na naši življenjski poti.