Za naše prednike smrt ni bila nikakršna skrivnost. Vedeli so, kako izgleda umiranje, in znali so sedeti ob smrtni postelji. Pri vsem tem so jih vodili običaji, knjige in ogromno prakse.

Večina ljudi iz bogatih industrijskih držav zdaj prebiva v povsem drugačnem svetu. Smrt smo v glavnem potisnili v pozno obdobje življenja. Umiranje nas pogosto pričaka v oblikah, ki jih naši predniki niso poznali. Ker ga tako vztrajno prelagamo, se z njim pogosto srečamo nepripravljeni.

Napredna medicina nas večinoma ograjuje od smrti, namesto da bi nas pripravila na njen prihod. Čutimo izgubo. Mnogo nas je lačnih obreda, skupnosti in dostojanstva, da, celo lepote našega končnega prehoda. Želimo si več kot samo nadzora nad bolečino in čiste postelje. Upamo, da bomo nekoč lepo umrli.

Ko so ljudi spraševali o zaključku njihovega življenja, so ugotovili, da si le ena četrtina vprašanih želi živeti čim dlje in ne glede na vse. Preostalim je bila pomembnejša kakovost življenja in smrti; da ne bi preobremenjevali svojih družin, da bi se duhovno umirili, da bi umrli doma in da bi umrli v miru. Če ste med temi tremi četrtinami, potem je ta knjiga za vas. Njen namen je, da vam pomaga ohraniti glavno vlogo v vašem življenju, od prvih znakov ranljivosti pa vse do konca. Je izvedljivo.