Zgodba ni prevod verjetno najbolj obsežnega epa v svetovni književnosti (po obsegu je to približno desetkrat daljši ep od Iliade in skoraj dvanajstkrat daljši od Odiseje), ampak je le povzetek osnovne zgodbe na podlagi hrvaške izdaje iz leta 1989.
Mahabharata je zgodba o vrednotah in o notranji bitki človeka, v kateri boj poteka med izbiranjem dobrih in slabih dejan posameznika. To pa je še kako aktualna tema vseh nas!
Igralka Saša Pavček je knjigi na pot zapisala:
Veliko prazne slame se mlati z besedami, ki niso čiste in iskrene. Zakaj nam beseda vrednota sodobnega človeka zadiši po manipulaciji z nami, zakaj se nam zdi, da beseda vrlina izgublja izvorni pomen? Na vsakem koraku nam ponujajo na izbiro najnovejše artikle, češ, da nas bodo osrečili, izpopolnili, obogatili ... Za instanten čas, do naslednjega kratkotrajnega predmeta. Mi pa hlastamo za drvečim časom in oropani miru grabimo dalje ... po čem?
V mojih rokah se je znašel eden najstarejših in najdaljših epov svetovne literature: Mahabharata, biser hindujskega izročila, ki je v prevodu odlomkov iz angleščine in srbohravpčine zaživel v slovenskem jeziku po zaslugi Roberta Honna, mojstra joge, raziskovalca in nesebičnega darovalca znanja njenega bogastva.
Mahabharata nam skozi zgodbe govori o prvobitnih človeških vrlinah, ki jih zaman iščemo v slepilih kapitalistične umazanije in sluzi. Čas, ki ga bomo posvetili več kakor 3000 let stari modrosti, ki govori o nenasilju, renicoljubnosti, ne - kraji, zvestobi, predanosti in ne - pohlepu, bo našemu življenju prinesel svež razmislek ter radost spoznanja, ki se je v naglici vsakdana nismo več nadejali: spoštovanje svojega lastnega sebstva in spoštovanje sočloveka.
Če stopimo korak za korakom potrpežljivo in čuječno po poteh Mahabharate in njenih starih resnic, nas bo vodila svetloba, ki ima moč spojiti srčiko našega notranjega življenja s transcedentnim. Pot nam z avtentičnim odnosom do vsebine in živo izkušnjo, pridobljeno s prakso joge, tlakuje Robert Honn ob poglavjih Eve Line Rotar, ki nam osvetljuje jogo tudi s sociološkega vidika. Oba nam skozi lastne izkušnje ponujata svoja videnja o celovitosti joge in nam na odprti dlani nosita misli te knjige, da bi jo vzeli v roke kot dar posebne vrste in trajne vrednosti, se umirili in se našli v globinah njenih besed.
Mahabharata je zgodba o vrednotah in o notranji bitki človeka, v kateri boj poteka med izbiranjem dobrih in slabih dejan posameznika. To pa je še kako aktualna tema vseh nas!
Igralka Saša Pavček je knjigi na pot zapisala:
Veliko prazne slame se mlati z besedami, ki niso čiste in iskrene. Zakaj nam beseda vrednota sodobnega človeka zadiši po manipulaciji z nami, zakaj se nam zdi, da beseda vrlina izgublja izvorni pomen? Na vsakem koraku nam ponujajo na izbiro najnovejše artikle, češ, da nas bodo osrečili, izpopolnili, obogatili ... Za instanten čas, do naslednjega kratkotrajnega predmeta. Mi pa hlastamo za drvečim časom in oropani miru grabimo dalje ... po čem?
V mojih rokah se je znašel eden najstarejših in najdaljših epov svetovne literature: Mahabharata, biser hindujskega izročila, ki je v prevodu odlomkov iz angleščine in srbohravpčine zaživel v slovenskem jeziku po zaslugi Roberta Honna, mojstra joge, raziskovalca in nesebičnega darovalca znanja njenega bogastva.
Mahabharata nam skozi zgodbe govori o prvobitnih človeških vrlinah, ki jih zaman iščemo v slepilih kapitalistične umazanije in sluzi. Čas, ki ga bomo posvetili več kakor 3000 let stari modrosti, ki govori o nenasilju, renicoljubnosti, ne - kraji, zvestobi, predanosti in ne - pohlepu, bo našemu življenju prinesel svež razmislek ter radost spoznanja, ki se je v naglici vsakdana nismo več nadejali: spoštovanje svojega lastnega sebstva in spoštovanje sočloveka.
Če stopimo korak za korakom potrpežljivo in čuječno po poteh Mahabharate in njenih starih resnic, nas bo vodila svetloba, ki ima moč spojiti srčiko našega notranjega življenja s transcedentnim. Pot nam z avtentičnim odnosom do vsebine in živo izkušnjo, pridobljeno s prakso joge, tlakuje Robert Honn ob poglavjih Eve Line Rotar, ki nam osvetljuje jogo tudi s sociološkega vidika. Oba nam skozi lastne izkušnje ponujata svoja videnja o celovitosti joge in nam na odprti dlani nosita misli te knjige, da bi jo vzeli v roke kot dar posebne vrste in trajne vrednosti, se umirili in se našli v globinah njenih besed.
No reviews found
Similar
Popular products
