Misteriji (Per aspera ad astra)

I. poglavje NILSKI ČLOVEK

Reka, v kateri potujejo neštete kapljice morju nasproti, je simbol evolucije individualnih iskric zavesti, ki se vračajo v Edinstvo.
 To prispodobo so uporabili Egipčani in ustvarili kozmično sliko Nilskega človeka - Ozirisa, v kateri je skrita največja skrivnost Poti do popolnosti.

II. poglavje SIMBOLIKA ABECEDE

Eden največjih uspehov človekovega duha je abeceda. Šele pisava je omogočila velikanski razvoj kulture, civilizacije in posredovanje vseh njenih dosežkov potomstvu.
 Pisavo so nekdaj imenovali "sveti znaki" (hieroglifi), dar bogov, "besede božje" (Deva-nagari) itd. Analiza egipčanske in semitske abecede kaže, da znaki za črke niso nastali slučajno, ampak po določenem sistemu.
 Ta temelji v vseh podrobnostih na simboliki Nilskega človeka in predstavlja v drugi obliki Veliki misterij. Plotin pravi, da so hieroglifi kristalizacija znanja in resnice. Analiza imen egipčanskih bogov nam to potrjuje v smislu: Nomen est omen-ime je znamenje.
 "Iz staroegipčanskih hieratskih (svečeniških) spisov so se razvile kultne abecede in skrivne številke, ki so jih znali razlagati samo hierogramati, posvečeni egipčanski duhovniki." (H.P.B.: Ključ k teozofiji)

III. poglavje SOKAR IN OZIRIS

Egipčanska bogova Sokar in Oziris sta bila med najbolj čaščenimi.
 Iz religioznih tekstov in zapisov grških sodobnikov izvemo, da sta bila osrednji osebi misterij in simbol naslednje stopnje v dvigu zavesti:
 boga - človeka, oziroma sina božjega.
 O tem priča tudi ezoterična analiza njunih imen, pridevkov in mitov.

IV. poglavje NEBEŠKE BOGINJE IN VELIKI STVARNIKI

V verski filozofiji starega Egipta srečujemo številne bogove in boginje. Boginje so simboli Prasubstance iz katere je narejeno vesolje, ali pa so njeni različni atributi.
 Bogovi pa izražajo dve prevladujoči ideji: o edinem Bogu-stvarniku in o človeku-bogu, ki je cilj evolucije.

V. poglavje THOTH - HERMES TRISMEGISTOS

Bog modrosti in egipčanskih misterij je bil Thoth.
 Grki so ga poistovetili s svojim Hermesom. Zaradi ugleda in znanja je dobil pozneje naslov "Trikrat veliki" - Trismegistos.
 Po egipčanskih virih je napisal 42 knjig z vseh področij življenja. Njihovi fragmenti, ki so se ohranili, izhajajo iz Aleksandrinske šole in so imenovani Corpus Hermeticum. Vanj štejejo tudi Tabulo smaragdino in Kybaliona. Eden največjih simbolov Thothovega nauka je Tarot, ki razkriva nauk Vélikega misterija. Thothu je pripisan tudi svitek papirusa, ki so ga polagali mrtvim v grob, poznan kot Knjiga mrtvih, v pravilnem prevodu hieroglifov pa se imenuje: »Knjiga vstajenja k luči«.

VI. poglavje TAJNI NAUK IZ BABILONA

V severo vzhodnem kvadrantu Velike piramide je pred cca 6000 leti nastajalo področje velikih kultur in civilizacij: sumerske, babilonske, asirske, mitanske, feničanske, hebrejske in drugih.
 Religija Sumercev, ki je bila temelj poznejše babilonske in asirske, je govorila o mogočnih bogovih, ki vladajo svetu in človeku. Letno dogajanje v naravi je simboliziralo te odnose in dajalo prve odgovore o smislu življenja. Že v najstarejših oblikah babilonske religije najdemo sliko sveta, ki združuje vidni in nevidni svet in smatra vse zemeljsko le za odsev nebeškega. V ljudski veri pa je bila v simbolih skrita ezoterika, namenjena le redkim izbrancem.

VII. poglavje POSLANSTVO HEBREJCEV

Iz Ura v Kaldeji so se na današnja ozemlja Palestine priselila nomadska plemena Semitov in se neprestano bojevala z avtohtonimi prebivalci. Zaradi lakote se je del tega pastirskega ljudstva umaknil v Egipt, kjer so morali opravljati najtežja dela. Iz suženjstva jih je rešil njihov vodja Mojzes in jih preko Sinajske puščave pripeljal v Obljubljeno deželo. O vsem tem govore knjige Stare zaveze, ki so temelj judovske religije. Poleg zgodovinskih opisov govore o božji postavi in zapovedih, ki dajejo ljudstvu življenjske smernice. V njih najdemo tudi dele Tajnega nauka, kot so ga poznali Egipčani in Babilonci.

VIII. poglavje GRŠKA MITOLOGIJA

Med Indoevropejci, ki so prišli v Evropo iz Azije, so se na Peloponezu in ob Mediteranu naselili Ahajci in Dorci, predniki Grkov.
 Značilnost grškega duha je bila njihova mitologija, v kateri so nastopali ljudem podobni bogovi in heroji.
 Nebeška družina je bila podobna zemeljski in religija je postavila človeka v središče sveta in ob bok bogovom.
 
Njen višek pa se je izrazil v misterijih, ki so udeležencem govorili o smislu in cilju človekovega bivanja.

IX. poglavje LUČ IZ BETLEHEMA

V začetku dobe Rib je v Palestini učil Jezus. Njegov nauk so pozneje imenovali krščanstvo. Množice je poučeval o pravih človeških odnosih, o visoki etiki, ki je potrebna za dosego nebeškega kraljestva.
 O verskih skrivnostih je javno govoril le v prilikah in prispodobah.
Šele v novejšem času najdeni rokopisi v Qumranu ob Mrtvem morju in Nag Hammadu v Egiptu so pokazali, da je njegov ezoterični nauk imel vse elemente Velikega Misterija.

X. poglavje SINOVI BOŽJI

Od sedmega stoletja pred našim štetjem, pa vse do četrtega stoletja našega štetja, so na področju Mediterana delovali kulti-religije, katerih glavni predstavniki so bili: Sarapis, Adonis, Attis in Mithra.
 Vsi so predstavljali v simboliko zagrnjen nauk o človeku, ki je po mnogih bojih in preizkušnjah postal sin božji in se vrnil v nebo k svojemu Očetu.

XI. poglavje IZ ALEKSANDRIJE V SRCE EVROPE

V zadnjih dvatisoč letih se je val kulture in civilizacije širil iz Aleksandrije preko Grčije in Rima v Evropo in od tam po vsem svetu. Duhovna kultura se je odražala v krščanstvu in mnogih okultnih duhovnih gibanjih kot so bili: alkemisti, rožni križarji, mistiki, neokabalisti, framasoni in drugi, ki so prinesli luč misterij v novi svet. Duhovna evolucija človeštva že prehaja s področja razuma na področje intuicije, vélike moči spoznavanja in razsvetljenja. Pravi umetnik, ki ustvarja iz notranje potrebe, je vstopil delno v to nepojmljivo stanje, kar prikazujejo njegova dela.