Nordijski miti so pustili globok pečat na pripovedništvu. Tolkien, George R. R. Martin in Marvelovi stripi so le najprepoznavnejši izmed velikanov, ki so navdih črpali iz očaranosti nad zgodbami brezkončnih severnih noči. Z obuditvijo starodavnih nordijskih mitov se je slavni druščini pridružil nič manj odlični angleški pripovednik Neil Gaiman. S severnim sijem osvetljene zgodbe o vilinih in velikanih, bolečih izdajstvih, vzponih in padcih, nanizane vse od stvarjenja pa do strmoglavega padca, je posodobil in jih z izjemno pripovedno veščino iz skandinavskih prostranstev ponesel širom sveta; sedaj uspešno kratijo spanje številnim navdušenim bralcem.

Gaiman se v Nordijski mitologiji pri snovanju velikega nordijskega panteona drži izvirnih mitov: v njem so Odin, najvišji med najvišjimi, moder, drzen in zvit, Thor, Odinov sin, ki je neverjetno močan, a ne najbolj bister bog, in Loki, sin velikanke, Odinov krvni brat, sicer pa zvijačnež in neprekosljiv manipulator. Gaiman prvinske mitološke zgodbe napne v romaneskni lok, ki se začne z nastankom legendarnih devetih svetov, polnih podvigov božanstev, škratov in velikanov, nevihtnih udarcev Thorovega kladiv in Lokijevih pretkanih ukan. Dogajanje doseže vrhunec v Ragnaroku, somraku bogov in rojstvu novega časa in ljudi.

V Gaimanovem veščem, s tipičnim angleškim humorjem prežetim pisanjem bogovi oživijo v vsej svoji ognjeviti tekmovalnosti in nagnjenosti k dejanjem, ki jih podžiga strast. Tako se v pradavnih mitih spenja božansko in človeško; tako pomrznjene pustinje spet zadrhtijo od življenja, povzdignjene na prestol mita.

Odlomek

Poleg tega sem izvedel, da nordijski bogovi poznajo lastni sodni dan: Ragnarok, somrak bogov, konec vsega. Bogovi se bodo spopadli z velikani mraza, in vsi bodo umrli.

Je Ragnarok že bil? Ali šele pride? Tega takrat nisem vedel. Še vedno nisem prepričan.

Ker se svet in zgodba končata in ker se svet konča in spet rodi na tak način, so bogovi in velikani mraza in vsi ostali postali tragični junaki, tragični hudobci. Zaradi Ragnaroka je nordijski svet zame trajal, se zdel čudno navzoč in sodoben, medtem ko so se mi drugi, bolje dokumentirani sistemi verovanja zdeli kot nekaj starega, preteklega.

- Neil Gaiman v Uvodu k Nordijski mitologiji

Medijski odzivi

»Sobane Vallhale so se tresle v pričakovanju Gaimanove reinterpretacije za novejše občinstvo. Upajmo, da je pričujoča zbirka prva od mnogih.«
- The Guardian

»Nordijska mitologija nam ponovno predstavi starodavne mite severnih pustinj, pripoveduje o stvarjenju sveta in drugih perečih problemih, ki pestijo Odina, Thora― ne ravno najpametnejšega boga s kladivom in Lokija― boga, ki zakuha največ težav.«
- The New York Times

»Nordijsko mitologijo preveva otroška radovednost in preprost slog (…,), ki nagovarja tako mlade kot starejše bralce in jih nemudoma očara s svojo brezkompromisno dikcijo. … S tem avtor v protislovje postavi preprostost jezika in neverjetno bogastvo mitov in legend.«
- The New Yorker

»Bogovi Gaimanovih zgodb so precej bolj zgovorni kot njihovi nordijski predhodniki, s tem pa dobimo svež vpogled v njihove misli. (...) Avtorjevi dodatki so pri tem zvesti temeljnemu mitološkemu izročilu, njihov glavni namen pa je predvsem obogatiti našo bralsko izkušnjo.«
- The Atlantic

»Nemogoče je prebrati več kot deset besed, ki jih napiše Neil Gaiman, ne da bi te obšla nenastina želja po nadaljevanju zgodbe v neskončnost.«
- The Guardian

"V krščanstvu in drugih monoteističnih religijah pač ni dvoma – bog je vsemogočen, nezmotljiv in pravičen. V teoriji se sliši krasno, praksa pa je žal taka, da je kaj takega težko verjeti. Nordijski bogovi, ki jih srečamo v tej knjigi, so vse kaj drugega: nimajo le plemenitih lastnosti, ampak tudi slabosti, zato se mi, smrtniki, z njimi toliko laže poistovetimo. Že res, da jim jabolka nesmrtnosti dajejo večno mladost, da jih brani nezmotljivo Thorovo kladivo in da imajo po zaslugi vseočeta Odina dostop do vse modrosti sveta, a zato še niso varni pred hrepenenjem, ljubosumjem, napuhom, objestnostjo in še marsikatero tegobo, ki iz dneva v dan pesti tudi nas. Če parafraziram naslov klasike H. G. Wellsa, bi se podnaslov knjige lahko mirno glasil Bogovi kot ljudje.
Neil Gaiman, že tudi pri nas dodobra proslavljen avtor fantazijskih romanov, se v tej knjigi posveča svoji najljubši mitologiji. Če ga že poznate, veste, da je ta formula zmagovalna. Če ga še ne, je tole idealna priložnost za srečanje z njim."
- Polona Glavan, prevajalka