Nove samosti

Vedno več osamljenih ljudi v vseh razvitih družbah postaja pomemben družbeni pojav. Medtem ko večina ljudi nenehno, pogosto že kar vsiljivo komunicira med seboj, veliko ljudi boleče občuti samost. Hkrati pa se jih veliko odloča, da bodo živeli sami. V tej knjigi, ki je polna primerov iz klinične prakse, psihoanalitičarka Marie-France Hirigoyen dokazuje, da je to posledica globokih, še nedozorelih sprememb v odnosu moški-ženska.

Čeprav so ženske dobile novo samostojnost tako pri delu kot v spolnosti, se je še ne zavedajo povsem. Od tod kriza vlog moškega in ženske in negotovost intimnih vezi, saj se vsak drugi zakon konča z ločitvijo, predvsem na zahtevo žensk. Odnosi v zakonu se zaostrujejo, kar pa je hkrati odsev zaostritev v svetu dela. Prevelika pričakovanja od ljubezenskega razmerja na eni strani spremlja vedno pogostejša praksa zvez "za določen čas" na drugi strani.

Obdobja samosti in spolne vzdržnosti, ki pogosto postanejo trajna, vodijo k povečanju stikov po internetu in k "novim terapijam", ki se najpogosteje izkažejo za goljufive. Samost nam lahko prinese energijo in navdih, pravi Marie-France Hirigoyen.

V katerikoli starosti že izberemo samost, a obenem ostanemo na voljo drugim, nam bo ta lahko pomenila vir polnosti in omogočila, da se oddaljimo od površnosti družbe, v kateri prevladujeta samovšečnost in kult uspešnosti.

Psihiatrinja, psihoanalitičarka in viktimologinja Marie-France Hirigoyen je poznavalka vseh oblik nasilja: družinskega sprevrženega in spolnega. Je avtorica več uspešnih del: Moralno nadlegovanje (1998), Nezadovoljstvo na delu (2001), Ženske pod pritiskom, Vzroki nasilja v zakonu (2005).