Prepričljivo delo dr. Janet G. Woititz, Odrasli otroci alkoholikov, je prava mojstrovina, ko gre za razumevanje globokih brazgotin, ki jih pusti odraščanje v svetu, kjer alkoholizem ni zgolj senca, ampak nepremostljiva gora, ki spremlja vsak korak. S toplino, ki presega le strokovnost, avtorica raziskuje, kako to okolje zareže v čustveni razvoj, odnose in celo samopodobo posameznika. Z vso resnostjo, a hkrati z občutkom, ki ne zveni predolgo žalostno, Woititz na zelo praktičen način prikazuje, kako odrasli otroci alkoholikov iščejo svojo pot do notranje ravnovesja.

Branje te knjige je kot odkriti zemljevid za potovanje skozi lastno preteklost – prepoznavanje vzorcev, ki so bili zasidrani v otroštvu, ki se skozi življenje manifestirajo kot nezmožnost zaupanja, strah pred neuspehom ali zgolj občutek, da nekaj ni v redu, pa čeprav "zunaj" vse zgleda dobro. Woititz s svojo globoko empatijo razkriva, kako te občutke spraviti izpod kože – kako se osvoboditi od krivde, sramu in misli, ki nam ne omogočajo, da zgradimo zdrave meje. Pač, kako ne biti v svoji glavi ujet z večno iskanje potrditve ali strahom, da ne bomo nikoli dovolj.

Vsem, ki želijo bolj razumeti, zakaj so prišli do tega, kar so danes, ali pa iščejo način, kako si zgraditi življenje, ki ni ujeto v zanko preteklosti, je ta knjiga kot svetilnik. In Woititz ne pozabi na upanje – čeprav boleča preteklost pogosto ostane z nami, to še ne pomeni, da moramo s sabo nositi tudi prihodnost, ki je podobna preteklosti. Odrasli otroci alkoholikov je nekakšen vodnik, ki ne ponuja le besed, ampak tudi konkretna orodja za to, da si ustvarimo življenje, ki ni le preživetje, ampak polno in zadovoljujoče.

O avtorici:

Dr. Janet G. Woititz ni bila zgolj psihologinja, bila je pionirka, raziskovalka in predvsem glas tistih, ki so odraščali v senci alkoholizma in se spopadali z nevidnimi brazgotinami otroštva. S svojo izjemno intuicijo in razumevanjem je orala ledino na področju preučevanja odraslih otrok alkoholikov ter razkrivala, kako globoko zakoreninjeni vzorci iz disfunkcionalnih družinskih okolij oblikujejo človekovo samopodobo, odnose in življenjske odločitve.

Poleg pisanja je ustanovila Inštitut za svetovanje in usposabljanje v New Jerseyju, kjer je svojo strast do psihologije pretvorila v konkretno pomoč tistim, ki so jo najbolj potrebovali. Njeno delo je segalo daleč onkraj akademskih okvirjev, saj je bila terapevtka, mentorica in vir upanja za vse, ki so iskali odgovore in pot do notranjega ravnovesja.

Čeprav je leta 1994 zaključila svojo življenjsko pot, njen vpliv ne jenja. Njene knjige ostajajo nepogrešljivo branje za vse, ki želijo razumeti posledice odraščanja v disfunkcionalnih družinah. Njene misli še danes odmevajo v srcih tistih, ki iščejo pot iz spon preteklosti.