Dr. John E. Sarno (rojen 1923) je do upokojitve leta 2012 deloval kot profesor in zdravnik rehabilitacijske medicine. Sodeloval je pri vzpostavitvi programa za zdravljenje kronične bolečine pri newyorškem Univerzitetnem medicinskem centru. Je avtor pionirske diagnoze tenzijsko mišični sindrom (TMS), ki je posledica milega pomanjkanja kisika v mišicah, to pa se pojavi zaradi zatrtih in potlačenih čustev.

Dobro je, da obstajajo zdravniki, ki se ne pokorijo večinskemu medicinskemu prepričanju, ki sloni zgolj na laboratorijskih preverjanjih, in da s svojim delom in uspehom pri njem dokazujejo, da se da bolezen in bolečino odpraviti tudi drugače.

Uspeh knjige Ozdravimo bolečine hrbta, kjer je dr. Sarno prvič predstavil diagnozo TMS, ga je spodbudil, da napiše še bolj poglobljeno študijo o kroničnih in akutnih bolečinah in njihovih vzrokih.

Vaš hrbet obvladuje vaše življenje. Bolečina je pogosto zadnja stvar, na katero mislite, preden zaspite, in prva, na katero pomislite, ko se zbudite. To, da telesne motnje TMS-a niso smrtno nevarne, je edina pozitivna stvar, ki jo lahko rečem o njih, saj lahko fizično in čustveno bolj onemogočajo kot mnoga katastrofična obolenja.

Milijoni vsako leto iščejo pomoč pri alternativni medicini. Zakaj? Odgovor je jasen. Konvencionalna medicina nas je pustila na cedilu, padla je na izpitu, ker ne zna postaviti pravilne diagnoze. To še posebej velja za mišično-kostna obolenja. S pravilno diagnozo in zdravljenjem bi prihranili ogromno trpljenja, odsotnosti z dela in konec koncev tudi denarja.

Pacientom ni lahko razložiti, da njihovo bolečino povzroča »napetost«, a telesne reakcije na čustvena stanja se nam dogajajo vsak dan. Na avtocesti ste se za las izognili nesreči in vaše srce začne razbijati. Nagovoriti morate množico, pa so se vam popolnoma osušila usta, v trebuhu čutite ščemenje. V kočljivih situacijah nam pot teče v obilju. Ljudje, ki so pridni, vestni, odgovorni, dobričine, kompulzivni in natančni, so bolj nagnjeni k TMS-u.

V nezavednem ves čas besnijo konflikti. Ker si ti neželeni nezavedni občutki prizadevajo, da bi jih priznali, mora um narediti nekaj, da jim prepreči vdor v zavest. Sledi umskotelesni simptom. Ta knjiga raziskuje naravo in vsebino teh neželenih čustev in razlaga, zakaj si um izbere, da bo čustvene pretrese zamaskiral s telesno bolečino.

Pomembno je, da se izognemo podcenjujočim zaključkom, da se pacienti delajo bolne le zato, ker so v razvoj bolečine vpletena čustva. To ni nič bolj logično, kot če se počutimo krive, da smo v telo »spustili« bakterijo. Ljudje s psihogenimi boleznimi ne zbolijo zanalašč in se ne pretvarjajo, da niso dobro. Kar vidimo, je medsebojna prepletenost zapletenih procesov tako fizioloških kot psiholoških, ki je popolnoma izven zavedanja in nadzora.

V nas deluje neverjeten zdraviteljski mehanizem, ki se je razvijal skozi milijone let. Ni važno, kako resna je poškodba, vedno se pozdravi. Trajajoča bolečina je vedno znak, da se je vzpostavil TMS. Pomislite, da celjenje največje kosti v telesu, stegnenice, traja samo šest tednov in bo po zacelitvi na mestu zloma močnejša, kot je bila pred zlomom. Smo veliko močnejši, kot si mislimo; imamo sposobnost, da vplivamo na to, kar se dogaja v našem telesu. Samo naučiti se moramo, kako.

Rešitev je na dosegu roke: znanje. Ko sprejmemo idejo, da je naša bolečina posledica nezavednih težkih čustev, strategija odvračanja naše pozornosti ni več potrebna, zato bolečina izgine.