Pod besedo plevel razumemo rastline, ki rastejo samoniklo na vrtu ali njivi med rastlinami, ki jih gojimo za prehrano ljudi in domačih živali. Plevel zato večinoma ni zaželen, saj jemlje kulturnim rastlinam prostor, svetlobo, vodo in mineralne snovi. Zaradi zatiranja s herbicidi nekaterim vrstam grozi izumrtje, hkrati pa pojavljajo tudi nove, odpornejše vrste plevela. Mnogo plevelov uvrščamo med invazivne rastline, ki smo jih nehote prinesli k nam iz drugih dežel in celin. Nekatere vrste plevela gojimo kot okrasne rastline na vrtu ali v cvetličnih lončkih.

Čeprav plevelu pripisujemo večinoma negativne lastnosti (nekatere vrste vsebujejo tudi strupene snovi), pa imajo tudi veliko dobrih lastnosti in so za človeka lahko koristni. Pleveli kopičijo različne mineralne snovi in so pomembni za bogatenje prsti, zato jih uporabljamo kot gnojilo. Nekateri vsebujejo zdravilne učinkovine jih uporabljamo za zdravljenje različnih zdravstvenih težav in tudi v prehrani, saj so poleg mineralnih snovi tudi bogat vir vitaminov (npr. navadna zvezdica, vejicati rogovilček, navadni tolščak, bela metlika).
Pleveli lahko dajejo zavetje in pašo mnogim žuželkam, kot so na primer čebele, čmrlji ter metulji in spadajo med medonosne rastline.

V knjigi je zbranih in opisanih 45 vrst plevelov, med drugimi tudi naslednje vrste:
1. plazeča pirnica (Agropyron repens)
2. navadni kokalj (Agrostemma githago)
3. srhkodlakavi ščir (Amaranthus retroflexus)
4. pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisiifolia)
5. njivska kurja češnjica (Anagalis arvensis)
6. modri glavinec ali plavica (Centaurea cyanus)
7. njivski osat (Cirsium arvense)
8. njivski slak (Convolvolus arvensis)
9. krvavordeča srakonja (Digitaria sanguinalis)
10. poljski mak (Papaver rhoeas)
11. njivska preslica (Equisetum arvense)
12. navadna zvezdica (Stellaria media)