Praktični okultizem

Helena Petrovna Blavatsky, velika ezoterkinja 19. stoletja, v prvih dveh razpravah te knjige uporablja šok terapijo: opisuje rigorozna pravila, ki so veljala za kandidate v tibetanskih samostanih in so za Evropejca skoraj neizpolnjiva, in s tem svari pred nepremišljenim eksperimentiranjem v nevarnem območju okultnega. Tretja razprava vsebuje pozitivne nauke, nasvete, ki jih vsak lahko upošteva in tako napreduje na poti mističnega prizadevanja. V četrtem delu avtorica obravnava razlike med teoretičnim okultizmom in praktično magijo, v zadnjem poglavju pa opisuje "zelo dobre vzroke" za zamolčanost posvečencev. Razprave, ki so bile napisane med letoma 1887 in 1897, odsevajo v svoji literarni obliki veliko duh, tistega časa, vendar je njihova bistvena vsebina brezčasna in danes prav tako veljavna kot ob času njihovega nastanka.