»Besedilo, ki je pred nami, nam pripoveduje, da so vsa podcenjevanja, zanikanja, neupoštevanja in diskvalifikacije psihodramske terapevtske metode krivični in kažejo na nepoznavanje metode. V uvodu knjige nam avtor ponudi splošno definicijo psihodrame kot »psihoterapevtske metode, ki kot osnovno sredstvo terapevtskega postopka uporablja scensko tehniko oziroma dramsko igro«.

Prek psihodramskih tehnik, kot so igranje in zamenjava vlog, princip ogledala, dvojnik, projekcija prihodnosti in solilokvija (notranji govor), po izkušnjah avtorja kot dolgoletnega psihodramskega terapevta, pri pacientih pride do pomembnih sprememb na področju zmanjševanja in/ali izginjanja simptomov, rasti in razvoja osebnosti, razširitve osebnostnih kapacitet (sproščenost, večja kreativnost in razvoj avtentičnosti) ter kakovosti življenja pacientov.

Pred nami je torej knjiga, ki jo lahko mirne vesti in brez pretiravanja označimo kot učbenik psihodrame. Pri tem je treba dodati, da je knjiga kot učbenik zelo zahtevna v tem smislu, da predpostavlja precej široko in poglobljeno znanje osnovnih elementov in izhodišč relevantnih psihoterapevtskih metod. Za začetnike je besedilo zahtevno, pa vendar branje knjige priporočam tudi njim in še komu drugemu, ki ga zanima humanistična znanost. Besedilo namreč omogoča, ob vsej svoji zahtevnosti, osnovni vpogled v to, kaj psihodrama sploh je, in tako odpravlja pomisleke v zvezi s tem.« Gorazd V. Mrevlje