Tok božanske ljubezni je zbirka člankov, ki jih je spisal Sathya Sai Baba leta 1958 za revijo Sanathana Sarathi. To je prvi v nizu njegovih esejev (vahini), v katerem podrobno razlaga vrednoto ljubezni. Ljubezen (prema) je v naukih Sai Babe poudarjena kot vodilna vrednota človeškega življenja in je vsekakor več kot sleherno čustvo. Gre za stanje zavesti, razsvetljeni način življenja, ob katerem se človek zaveda svojega resničnega jaza in je svoboden.
Sathya Sai Baba piše: »Morda vam z dvajsetimi udarci kladiva ne uspe razklati kamna, a enaindvajseti ga utegne razklati. Ali to pomeni, da je bilo dvajset udarcev zaman? Ne. Vsak udarec je nekoliko prispeval h končnemu uspehu; končni rezultat je skupek učinkov vseh enaindvajsetih udarcev. Tudi um se bojuje s svetom, tako notranjim kot zunanjim. Ni treba posebej povedati, da ne morete vedno računati na uspeh. Vendar lahko najdete trajno blaženost, če intenzivno opravljate dobra dela in če imate um prepojen z ljubeznijo do Boga. Vsak trenutek življenja prepojite s to ljubeznijo! Potem škodljiva nagnjenja ne bodo več ovira na poti. Če je vaš um vedno pri Bogu, vas bo samodejno vleklo le k dobrim dejanjem. Cilj vse duhovne vadbe je uničenje uma. Nekega dne bo nekemu dobremu delu uspelo uničiti um, tako kot je enaindvajseti udarec razklal kamen. Vsa dobra dela, opravljena v preteklosti, so prispevala k zmagoslavju. Vsaka malenkost šteje, nobeno dobro delo ne gre v izgubo.«