Upanišade

Sebstva ne moreš spoznati v pogovorih, razglabljanjih ali v neskončnem prebiranju knjig.
Sebstvo se razodeva tistemu, ki hrepeni po njem.
Tiste, ki z vsem svojim srcem hrepenijo po Sebstvu, Sebstvo izbere za svoje.

Vede so v okviru indijske tradicije razumljene kot sveto besedilo, tako kot knjige Kristjanov, Muslimanov ali Judov. V vedskih besedilih najdemo zametke osnovnih pojmov, ki jih šele Upanišade kot zaključni del Ved povzdignejo na najvišjo teoretsko in praktično raven.

Upanišade tako ostajajo ključen filozofski tekst, ki s prvim bolj obširnim prevodom v slovenski jezik tudi tukajšnjemu bralcu prinašajo delček duha velikih mojstrov. Razgrinjajo osnovna eksistencialna vprašanja, ki so za sodobnega človeka še kako aktualna.

Kako navdihujoče! Branje odlomkov Upanišad je kot svež veter in kot rahel dež, ki osvežita pokrajine utrujene, od sodobnega načina življenja izmučene duše. Morda še nikoli v zgodovini nismo tako zelo potrebovali duhovne osvežitve, kot jo zdaj, ko svet poka po šivih in se zemlja stresa zaradi jeze. Čas je - zadnji čas!, da ne posegamo več navzven, ampak se obrnemo k svoji notranji domovini in v njej počastimo Gospodov sveti ogenj. Čas je, da ukrotimo svoj um, da odpremo srce in dušo ter se naravnamo na vibracije Sebstva. Te čiste zavesti, ki je v nas in v vsem, ki nas povezuje, v ljubezni in milosti, v Eno, da nismo več ločeni, ne osamljeni, ne žalostni, temveč radostni bivamo v polnosti nespremenljive celote. In vemo, za vekomaj vemo: smo čisti in nesmrtni. Rečeno je bilo (pred več kot dvema tisočletjema in petsto leti): Sebstva ne more spoznati nihče, ki ne zapusti nepravičnosti, ki svojih čutov nima v oblasti, ki uma ne zna utišati in ki se ne obrne vase. Tisti pa, ki spozna vseprisotno Sebstvo - ta izvir življenja, ki je Bog - tisti bo izstopil iz začaranega kroga dvojnosti. Videl in slišal bo. In bo usmrtil samo smrt.

-Manca Košir