Svojega prvega stika s svetom čarovnikov nisem načrtovala ali iskala. Šlo je prej za naključen dogodek. V juliju 1970 sem v severni Mehiki srečala skupino ljudi, za katere se je kasneje izkazalo, da strogo sledijo čarovniškim tradicijam Indijancev predkolumbovske Mehike. Tisto prvo srečanje je naredilo name dolgotrajen, nezadržen učinek. Predstavilo me je drugemu svetu, ki obstaja vzporedno z našim. Dvajset let svojega življenja sem preživela predana temu svetu. Ta knjiga pripoveduje, kako sem se vanj vpletla in kako so me čarovniki, ki so bilo odgovorni za mojo prisotnost v njem, priganjali in usmerjali.

Imenujem jih čarovniki, vendar ne po lastni izbiri. Negativen prizvok teh besed me je vedno motil. Vendar so me čarovniki sami pomirili, enkrat za vselej, ko so mi razložili, da jim beseda čarovništvo pomeni nekaj čisto abstraktnega: sposobnost razširiti meje običajnega zaznavanja, katero nekateri ljudje razvijejo. Ta abstraktnost čarovništva samodejno očisti vsak, pozitiven ali negativen prizvok izrazov, ki jih uporabljamo za označevanje izvajalcev čarovništva.