Pogosto smo navdušeni, ko vidimo, da je fant, ki je v življenju izkusil vse najslabše – revščino, nasilje, trdo roko – zrasel v moškega, ki je sposoben žrtvovati svoje življenje v dobro drugih. In prav tako pogosto se čudimo, kako lahko nekdo, ki mu je bilo vedno postlano z rožicami, postane nasilnež. So krivi biologija, njegova psihologija, vzgoja, šolski sistem? Običajno najdemo razlago nekje na sredini – vsega po malo. Vendar pa pri določanju fantove življenjske poti deluje še neka druga sila. Za njegov biološki in psihični razvoj ter način vplivanja kulture je odločilna skrivnostna in nedoumljiva moč moške duše.

Deček ni tisto, na kar kaže njegovo neprimerno vedenje. Sami pri sebi moramo natančno razlikovati med svojim sinom in med njegovim slabim vedenjem. Otroci niso slabi, so le mladi in brez izkušenj. Za otrokovo »porednostjo« se v večini primerov skriva njegova potreba po raziskovanju in odkrivanju življenja.

MATERE IN SINOVI

Deček se vse o svetu žensk nauči od svoje matere. Pri tem ne mislimo na žensko, ki je stereotipno "slabotna" ali "pomehkužena" in "ne obvlada matematike", temveč na Žensko, ki spoštuje zemljo, naravo in življenje. Takšno žensko mora ponotranjiti deček; nauči ga naklonjenosti do drugih in odnosov z drugimi. Fantovo ponotranjenje odnosov z materjo odloča o tem, kakšne odnose bo imel z drugimi ženskami kasneje v življenju. Za sinove je najboljše, če matere ostanejo v njihovem življenju do tistega trenutka, ko sinovi pokažejo, da so pripravljeni začeti pot prehoda čez most (glej 10. poglavje). Potem pa mora mati spustiti njegovo roko, jo potisniti v očetovo dlan in se sama umakniti korak nazaj.

OČETJE IN SINOVI

Morda je nenavadno, toda ko fantje ugotovijo, v čem imajo težave s svojimi očeti, se počutijo močnejše. Kadar

pa komunikacija zabrede v pikro zmerjanje in laganje, fantje zapadejo v občutek "saj nisem nič vreden". To pa zato, ker so očetje za svoje sinove bogovi. Pošten, spoštljiv odnos med očetom in sinom deluje, kot da se je oče spustil z gore nazaj med običajne ljudi. Ko oče s sinom deli svoje najglobje občutke in skrbi, pri tem pa še vedno ostane v svoji vlogi Očeta, sin občuti in vsrka njegovo močno, neprikrito moškost. Oče sinu sporoča: "Vreden si odkritega odnosa." Ob tem pa se sin iz prve roke nauči, kako se ob poštenem in odkritem izmenjavanju čustev okrepi odnos.

Ko je slovita raziskovalka Shere Hite intervjuvala 7.239 moških in jih spraševala o njihovih odnosih z očeti, ni skoraj nihče med njimi rekel, da si je ali pa da si je bil s svojim očetom blizu.

ISKANJE RAVNOTEŽJA

med postavljanjem omejitev in odnosi med starši in sinom se začne že ob samem rojstvu. Oče, ki čaka, da bo svojo vlogo prevzel takrat, ko bo sin že mladostnik in se bodo z njim začele težave, se spušča v veliko nevarnost; na svojega sina bo imel le malo vpliva. Trinajstletni fant lahko preživi dneve in dneve ter hodi od enega prijatelja do drugega, ne da bi pogrešal svoje starše. Čas, namenjen učenju otroka, je zelo pomemben, toda nikoli ne more nadomestiti ur, ki so sinu potrebne, da očeta sprejme z vsem svojim srcem in dušo.

OGRADE

Fantje so kot krave. Bolj ko rastejo, večji mora biti njihov pašnik..

Vendar pa še vedno potrebujejo ogrado.

Izjava starega očeta

Vedenjske omejitve so nekaj podobnega kot ograda okoli pašnika; sem in tja jo je treba popraviti, preveriti, če so kake luknje v njej, jo utrditi ali pa razširiti. Ogrado lahko v nekem trenutku popravimo že z opozorilom, kar bo dovolj, da jih bomo zadržali na pravi strani. Če pa se v ogrado zaganjajo tako kot bik, ki je zagledal rdečo cunjo, se za njihovim uporom bržkone skriva kaj bolj resnega.

Ko sin namerno ali nenamerno krši "domača pravila", mu je potrebno povedati, kako to vpliva na ostale družinske člane. Včasih potrebuje nekaj več razlage, drugič pa bo zelo hitro dojel.

KUHANJE JE ZAVRAČANJE SEKSIZMA

Otroci se doma najprej naučijo stereotipov o spolnih vlogah. Če je kuhanje rezervirano le za mamo in brkljanje v garaži le za očeta, je zelo malo verjetno, da bo sin kuhal. Četudi fant v svojih kuharskih spretnostih nikoli ni prišel dlje od sendvičev ali testenin, je vseeno naredil velik korak v učenju skrbi zase in za druge.

USTVARJAJTE OKOLJE, V KATEREM BODO NAJBOLJE DOZORELI SINOVI NARAVNI TALENTI

Večina se bo strinjala, da fantje potrebujejo dobro izobrazbo, družabne dejavnosti, prosti čas, načrtovane možnosti rasti in razvoja, kot so plavanje, taborništvo, razne organizacije mladih, poletno delo in podobno. Vendar pa je neka zakonitost, ki omejuje vsa starševska prizadevanja, da bi otroka spravili na njegovo pot: njegova duševnost se razvija ob svojem času. Če še tako pritiskamo, moledujemo, se dobrikamo, njegov razvoj bo šel naprej takrat, ko bo on za to pripravljen in bodo njegove, in ne naše, razmere za to primerne. Tega trenutka nikakor ne moremo načrtovati, lahko smo samo prepričani, da se bo enkrat zgodilo.

DAJAJTE OBČUTEK VARNOSTI IN OPORE

Če boste odprti za vprašanja in tesno povezani kot celotna družina, boste najstniku dajali varno zatočišče. Fant naj ve, da v vsakem trenutku lahko prosi za pomoč, ne da bi ga kdo obsojal. Le tako bo svojim staršem vedno zaupal in v svojih najbolj napetih letih bo lažje ostal povezan z družino. Poznava fanta, ki se z očetom čudovito razume in ga kadarkoli in kjerkoli je lahko pokliče in prosi za prevoz domov - brez vsakega vprašanja. Od najstnikov ne smemo zahtevati, "naj nam vse povedo", pravico imajo do svoje zasebnosti in če jo spoštujemo, to lahko reši marsikatero življenje.

DEČKI MORAJO OKUSITI SLAST USPEHA

Dečki so lahko v obdobju od 8 – 12 let strašansko tekmovalni, lahko pa tudi povsem nezainteresirani. Starši so mu lahko v pomoč na ta način, da ga postavijo v okoliščine, v katerih lahko uspe. Če bi ga denimo silili v športne aktivnosti, še preden mu začne dobro delovati koordinacija vida in rok, ga lahko potisnejo v nepotrebne neuspehe. Seveda ga bodo tudi neuspehi in porazi nečesa naučili. Vendar pa mu lahko ponavljajoči se porazi, ki jih doživlja zato, ker je naloga za njegove sposobnosti in leta prevelika, pustijo nepopravljive posledice.

NEPRIMERNO VEDENJE

Včasih bodo premiki sinove duševnosti predrzni in nesramni. Čeprav morda življenje ne bo tako zelo mirno, je še vedno bolje, da so sinovi živahni in polni strasti, da se upirajo krivicam, da hočejo biti samostojni in da želijo svetu vtisniti svoj pečat. Za to bo sicer nekaj napak, preskakovanja ograd in tudi zaletavanja v premične stene. Naša naloga ob njihovem prebujanju in dozorevanju je le to, da skrbimo za trdne omejitve in da ob njihovem "slabem vedenju" iščemo in spodbujamo pozitivne namere.

"FRAJERČEK" POTREBUJE SPODBUDO

Če se osredotočimo na tisto, ker je dobrega v sinovem življenju, ga bomo s tem spodbujali, da bo vztrajal. Njegova podjetnost potrebuje od časa do časa nekaj dodatnega goriva. Smo sposobni spregledati tisto, kar nas morda moti v njegovi pojavi ali vedenju, in se posvetiti tistemu, kar nam je všeč?