Zdrava osebnost

Vas v službi tarejo težave? Je svet, kot ga vidi vaš šef, popolnoma drugačen od sveta, kot ga vidite vi?

Imate šoloobveznega najstnika, pa se vam zdi, da ocene nikakor ne odražajo njegove dejanske inteligentnosti?
Se ne razumete z življenjskim sopotnikom? Se sprašujete, kdo in kdaj ga je ugrabil ter zamenjal z nekom drugim?
Se vam nasploh zdi, kot da so nekateri iz druge galaksije?

Vsej tej zmešnjavi botruje konflikt različnih vrednot.
Prepričani ste, da je to, kar je dobro za vas, dobro tudi za ostale. No, pa temu ni tako. To, kar je dobro za vas, je dobro le za vas. In prav je, da je tako, saj smo ljudje individualna, samosvoja bitja. Ni le ene prave, zdrave osebnosti. To, da ste drugačni od drugih in da so drugi drugačni od vas, je popolnoma normalno.

Zato zaživite samega sebe in razumite druge!

Ugotovite, katere vrednote dajejo podobo vaši osebi:
Sprejemanje - Radovednost - Prehranjevanje - Družina - Čast - Idealizem - Neodvisnost - Red -
Telesna aktivnost - Moč - Romantičnost - Varčevanje - Družabni stiki - Status - Umirjenost - Maščevanje

V knjigi Zdrava osebnost Steven Reiss trdi, da po naravi ne prenašamo tistih, katerih vrednote se bistveno razlikujejo od naših. Zaradi tega pomanjkanja strpnosti psihologi in psihiatri včasih zamenjajo individualnost z nenormalnostjo. Tako prepogosto postavljajo zmotno diagnozo, češ da gre za razne motnje. Reiss razkriva, zakaj so normalni motivi - ne tesnoba ali travmatične izkušnje iz otroštva - vzrok za številne osebnostne motnje in težave v odnosih, kakršne so ločitev, nezvestoba, prepirljivost, zasvojenost z delom, osamljenost, oblastnost, slab slog vodenja, obsedenost s popolnostjo, neuspešnost, arogantnost, čudaštvo, staromodnost, nelojalnost, slaba organiziranost ter pretirana tesnoba. V želji po boljšem razumevanju in strpnosti do vseh vrst osebnosti povezuje Reiss svojo teorijo motivacije z vodenjem, s človeškim razvojem, z odnosi in s svetovanjem.

Steven Reiss se je izobraževal na univerzah Dartmouth, Harvard in Yale ter v splošni bolnišnici Massachusetts. Objavil je več znanstvenih in kliničnih študij o hkratnem pojavljanju motenj razuma in duševnih bolezni. Za svoje delo je prejel pet državnih nagrad, dve za znanstvene raziskave, dve za vpliv na klinične storitve na državni ravni, eno pa za vodenje. Prejel je tudi dve priznanji za prostovoljno delovanje. Leta 1985 sta profesor Reiss in - takrat še študent - Richard J. McNally objavila konstrukt indeksa dovzetnosti za tesnobo kot zgodnji dejavnik tveganja za panično motnjo. Omenjeni indeks je v uporabi pri določanju diagnoz pacientov po vsem svetu. Teorija motivacije profesorja Reissa je nadaljevanje konstrukta indeksa dovzetnosti za tesnobo v povezavi z drugimi motivi, ne le s tesnobo.

Vsej tej zmešnjavi botruje konflikt različnih vrednot.
Prepričani ste, da je to, kar je dobro za vas, dobro tudi za ostale. No, pa temu ni tako. To, kar je dobro za vas, je dobro le za vas. In prav je, da je tako, saj smo ljudje individualna, samosvoja bitja. Ni le ene prave, zdrave osebnosti. To, da ste drugačni od drugih in da so drugi drugačni od vas, je popolnoma normalno.

Zato zaživite samega sebe in razumite druge!

Ugotovite, katere vrednote dajejo podobo vaši osebi:
Sprejemanje - Radovednost - Prehranjevanje - Družina - Čast - Idealizem - Neodvisnost - Red -
Telesna aktivnost - Moč - Romantičnost - Varčevanje - Družabni stiki - Status - Umirjenost - Maščevanje

V knjigi Zdrava osebnost Steven Reiss trdi, da po naravi ne prenašamo tistih, katerih vrednote se bistveno razlikujejo od naših. Zaradi tega pomanjkanja strpnosti psihologi in psihiatri včasih zamenjajo individualnost z nenormalnostjo. Tako prepogosto postavljajo zmotno diagnozo, češ da gre za razne motnje. Reiss razkriva, zakaj so normalni motivi - ne tesnoba ali travmatične izkušnje iz otroštva - vzrok za številne osebnostne motnje in težave v odnosih, kakršne so ločitev, nezvestoba, prepirljivost, zasvojenost z delom, osamljenost, oblastnost, slab slog vodenja, obsedenost s popolnostjo, neuspešnost, arogantnost, čudaštvo, staromodnost, nelojalnost, slaba organiziranost ter pretirana tesnoba. V želji po boljšem razumevanju in strpnosti do vseh vrst osebnosti povezuje Reiss svojo teorijo motivacije z vodenjem, s človeškim razvojem, z odnosi in s svetovanjem.

Steven Reiss se je izobraževal na univerzah Dartmouth, Harvard in Yale ter v splošni bolnišnici Massachusetts. Objavil je več znanstvenih in kliničnih študij o hkratnem pojavljanju motenj razuma in duševnih bolezni. Za svoje delo je prejel pet državnih nagrad, dve za znanstvene raziskave, dve za vpliv na klinične storitve na državni ravni, eno pa za vodenje. Prejel je tudi dve priznanji za prostovoljno delovanje. Leta 1985 sta profesor Reiss in - takrat še študent - Richard J. McNally objavila konstrukt indeksa dovzetnosti za tesnobo kot zgodnji dejavnik tveganja za panično motnjo. Omenjeni indeks je v uporabi pri določanju diagnoz pacientov po vsem svetu. Teorija motivacije profesorja Reissa je nadaljevanje konstrukta indeksa dovzetnosti za tesnobo v povezavi z drugimi motivi, ne le s tesnobo.