Knjiga je avtobiografija Steinerjevega življenja, vse od zgodnjih otroških dni, pa do njegove smrti.
Dr. Rudolf Steiner (1861- 1925) se je rodil v Donjem Kraljevcu v Medjimurju.
Ko je bil star dve leti se je njegova družina preselila v Burgenland v Avstriji.
Kot otrok se je Steiner zanimal za matematiko in filozofijo in od leta 1879 do 1883, obiskoval Technische Hochschule (Tehnično Univerzo) na Dunaju, na kateri je študiral matematiko, fiziko in kemijo.
V tem času je srečal preprostega zbiralca zelišč, ki mu je pripovedoval o duhovnem svetu in ga kasneje spoznal z osebo, ki jo je Steiner razkril zgolj kot “mojstra”, ki je imel velik vpliv na njegov nadaljnji razvoj, še posebej s tem, ko ga je usmeril v študij Fichtejeve filozofije.
Leta 1882 je postal znanstveni urednik nove izdaje Goethejevih del. Na podlagi dela na tej izdaji je bil Steiner leta 1888 povabljen v Goethejev arhiv v Weimarju, da bi postal urednik celotne izdaje Goethejevih del. Tam je ostal do leta 1896.
Leta 1891 je doktoriral iz filozofije na Univerzi v Rostocku v Nemčiji, z dizertacijo, ki je bila kasneje objavljena v razširjeni obliki pod naslovom Resnica in znanje.
V tistem času je Steiner sodeloval tudi pri celoviti izdaji del Arthurja Schopenhauerja in pisatelja Jeana Paula, pisal članke za različne časnike in napisal to, kar je sam imel za svoje najbolj pomembno filozofsko delo, Die Philosophie der Freiheit - Filozofija svobode (1894), raziskavo o filozofski teoriji o znanju in etiki, ki je nakazala pot, po kateri lahko ljudje postanejo duhovno svobodna bitja.
Leta 1904 je bil Steiner s strani Annie Besant imenovan za vodjo Ezoterične Sekcije za Nemčijo in Avstrijo, vendar pa je jasno dal vedeti, da bo ta šola učila zahodno duhovno tradicijo. Leta 1906 pa je postal tudi vodja lože, imenovane Mystica Aeterna, v okviru masonskega reda Memphis in Mizraim, združenja, ki je delovalo nekako do leta 1914.
Pod Steinerjevim vodstvom je Nemška Sekcija Teozofskega društva hitro rastla. V tem obdobju je Steiner razvil izviren pristop in nadomestil izrazoslovje Madame Blavatsky s svojim lastnim ter opravljal duhovno raziskavo z rezultati, ki so bili drugačni od tistih Besantove in Leadbeatra. Razlika se postala še posebej očitna na teozofskem kongresu v Münchnu leta 1907. Do razdora je prišlo, ko je C. W. Leadbeater, ki mu je sledila Annie besant, trdil, da bo mladi indijski deček, Jiddu Krishnamurti, postal nosilec zavesti Učitelja Sveta. Steiner je oporekal temu, da bi Krishnamurtiju pripisali status mesije. Člani Nemškega teozofskega društva so odklonili članstvo v The Star of the East, organizaciji, ki je bila ustanovljena v podporo Krishnamurtijevemu domnevnemu poslanstvu, zapustili Teozofsko društvo in ustanovili novo Antropozofsko društvo, ustanovljeno nekje med avgustom in decembrom leta 1912, ki pa se mu Steiner ni pridružil.
Po prekinitvi s Teozofskim društvom je nadaljeval svoje delo v okviru neodvisne Ezoterične Šole in se posvetil gradnji prve stavbe Goetheanum v Dornachu v Švici, ter zasnoval novo umetnostno gibanje, evritmijo, kot del splošnega razvoja umetnosti tistega časa. Leta 1919 je v Goetheanumu potekala svetovna premiera celovite produkcije Goethejevega Fausta.
V tem letu je poleg tega na prošnjo Emila Molta, lastnika tobačne tovarne Waldorf-Astoria iz Stuttgarta, razvil vzgojni model za otroke, ki je postal osnova za prvo Waldorfsko šolo v Avstriji.
Od leta 1923 naprej je Steiner kazal vidne znake šibkosti in bolezni. Še vedno je precej predaval, vendar pa je postal jeseni 1924 preveč šibek, da bi nadaljeval s tem delom. Zadnje predavanje je imel septembra tega leta. Umrl je v Dornachu, 30. marca 1925.
Dr. Rudolf Steiner (1861- 1925) se je rodil v Donjem Kraljevcu v Medjimurju.
Ko je bil star dve leti se je njegova družina preselila v Burgenland v Avstriji.
Kot otrok se je Steiner zanimal za matematiko in filozofijo in od leta 1879 do 1883, obiskoval Technische Hochschule (Tehnično Univerzo) na Dunaju, na kateri je študiral matematiko, fiziko in kemijo.
V tem času je srečal preprostega zbiralca zelišč, ki mu je pripovedoval o duhovnem svetu in ga kasneje spoznal z osebo, ki jo je Steiner razkril zgolj kot “mojstra”, ki je imel velik vpliv na njegov nadaljnji razvoj, še posebej s tem, ko ga je usmeril v študij Fichtejeve filozofije.
Leta 1882 je postal znanstveni urednik nove izdaje Goethejevih del. Na podlagi dela na tej izdaji je bil Steiner leta 1888 povabljen v Goethejev arhiv v Weimarju, da bi postal urednik celotne izdaje Goethejevih del. Tam je ostal do leta 1896.
Leta 1891 je doktoriral iz filozofije na Univerzi v Rostocku v Nemčiji, z dizertacijo, ki je bila kasneje objavljena v razširjeni obliki pod naslovom Resnica in znanje.
V tistem času je Steiner sodeloval tudi pri celoviti izdaji del Arthurja Schopenhauerja in pisatelja Jeana Paula, pisal članke za različne časnike in napisal to, kar je sam imel za svoje najbolj pomembno filozofsko delo, Die Philosophie der Freiheit - Filozofija svobode (1894), raziskavo o filozofski teoriji o znanju in etiki, ki je nakazala pot, po kateri lahko ljudje postanejo duhovno svobodna bitja.
Leta 1904 je bil Steiner s strani Annie Besant imenovan za vodjo Ezoterične Sekcije za Nemčijo in Avstrijo, vendar pa je jasno dal vedeti, da bo ta šola učila zahodno duhovno tradicijo. Leta 1906 pa je postal tudi vodja lože, imenovane Mystica Aeterna, v okviru masonskega reda Memphis in Mizraim, združenja, ki je delovalo nekako do leta 1914.
Pod Steinerjevim vodstvom je Nemška Sekcija Teozofskega društva hitro rastla. V tem obdobju je Steiner razvil izviren pristop in nadomestil izrazoslovje Madame Blavatsky s svojim lastnim ter opravljal duhovno raziskavo z rezultati, ki so bili drugačni od tistih Besantove in Leadbeatra. Razlika se postala še posebej očitna na teozofskem kongresu v Münchnu leta 1907. Do razdora je prišlo, ko je C. W. Leadbeater, ki mu je sledila Annie besant, trdil, da bo mladi indijski deček, Jiddu Krishnamurti, postal nosilec zavesti Učitelja Sveta. Steiner je oporekal temu, da bi Krishnamurtiju pripisali status mesije. Člani Nemškega teozofskega društva so odklonili članstvo v The Star of the East, organizaciji, ki je bila ustanovljena v podporo Krishnamurtijevemu domnevnemu poslanstvu, zapustili Teozofsko društvo in ustanovili novo Antropozofsko društvo, ustanovljeno nekje med avgustom in decembrom leta 1912, ki pa se mu Steiner ni pridružil.
Po prekinitvi s Teozofskim društvom je nadaljeval svoje delo v okviru neodvisne Ezoterične Šole in se posvetil gradnji prve stavbe Goetheanum v Dornachu v Švici, ter zasnoval novo umetnostno gibanje, evritmijo, kot del splošnega razvoja umetnosti tistega časa. Leta 1919 je v Goetheanumu potekala svetovna premiera celovite produkcije Goethejevega Fausta.
V tem letu je poleg tega na prošnjo Emila Molta, lastnika tobačne tovarne Waldorf-Astoria iz Stuttgarta, razvil vzgojni model za otroke, ki je postal osnova za prvo Waldorfsko šolo v Avstriji.
Od leta 1923 naprej je Steiner kazal vidne znake šibkosti in bolezni. Še vedno je precej predaval, vendar pa je postal jeseni 1924 preveč šibek, da bi nadaljeval s tem delom. Zadnje predavanje je imel septembra tega leta. Umrl je v Dornachu, 30. marca 1925.
No reviews found
Similar
Popular products
