Že v njegovi mladosti se je razkrila veličina Paramhansa Joganande. Ta knjiga čudovito dopolnjuje Joganandovo lastno avtobiografijo.
Knjiga opisuje zgodbe iz mladosti Mukunde Lal Ghosha, pozneje poznanega v svetu pod njegovim meniškim imenom Paramhansa Jogananda, avtorja duhovne klasike Avtobiografija jogija.
Avtor, Svami Krijananda, neposreden in tesen Joganandov učenec, piše: »V tej knjigi sem skušal prikazati Joganandovega duha; duha, ki je goreč z ljubeznijo do Boga, nežen s sočutjem do vseh ljudi, odpuščajoč, prijazen, šaljiv, a vendar odločen, ko je bila potrebna moč."
Iz predgovora:
Paramhansa Jogananda se je rodil v Indiji v zadnjem desetletju devetnajstega stoletja. Njegov oče, visok uradnik na železnici Bengal-Nagpur, je lahko svojim otrokom zagotovil varnost in uspeh. Mukundino srce pa je bilo usmerjeno v drugo vrsto varnosti in drugo, višjo vrsto uspeha: končno zmago nad nevednostjo skozi ljubečo združitev z Bogom. Zavrnil je zemeljsko udobje in si prizadeval za strogo usposabljanje pri enem največjih živečih indijskih gurujev, Svamiju Sri Jukteswarju iz Seramporeja v Bengaliji.
Ljudje pogosto delajo napako, ko enačijo duhovno življenje z dolgočasnostjo in preudarnostjo. Te zgodbe bi morale pomagati razbliniti to iluzijo. Mukundin izostren smisel za humor in ljubezen do potegavščin sta pogosto prestrašila njegove umirjene sosede. Osebnost, ki izhaja iz teh epizod, je vesela, sočutna, otroška, a silno odločna, zvesta, globoko zaljubljena v Boga in se je sposobna sama upreti svojemu prepričanju proti samemu svetu.
Te zgodbe so bile napisane iz resničnih epizod iz mojstrovega življenja od približno šestega do sedemnajstega leta starosti. Nekatere dogodke so mi posredovali njegovi sorodniki; druge pa prijatelji iz otroštva. Mnoge pa mi je povedal mojster sam. Pri teh pripovedih si nisem dopuščal nobene svobode, razen dodajanja površnih podrobnosti za poetični poudarek, občasnega združevanja ločenih epizod (prekratkih, da bi bile same) v eno zgodbo.
Knjiga opisuje zgodbe iz mladosti Mukunde Lal Ghosha, pozneje poznanega v svetu pod njegovim meniškim imenom Paramhansa Jogananda, avtorja duhovne klasike Avtobiografija jogija.
Avtor, Svami Krijananda, neposreden in tesen Joganandov učenec, piše: »V tej knjigi sem skušal prikazati Joganandovega duha; duha, ki je goreč z ljubeznijo do Boga, nežen s sočutjem do vseh ljudi, odpuščajoč, prijazen, šaljiv, a vendar odločen, ko je bila potrebna moč."
Iz predgovora:
Paramhansa Jogananda se je rodil v Indiji v zadnjem desetletju devetnajstega stoletja. Njegov oče, visok uradnik na železnici Bengal-Nagpur, je lahko svojim otrokom zagotovil varnost in uspeh. Mukundino srce pa je bilo usmerjeno v drugo vrsto varnosti in drugo, višjo vrsto uspeha: končno zmago nad nevednostjo skozi ljubečo združitev z Bogom. Zavrnil je zemeljsko udobje in si prizadeval za strogo usposabljanje pri enem največjih živečih indijskih gurujev, Svamiju Sri Jukteswarju iz Seramporeja v Bengaliji.
Ljudje pogosto delajo napako, ko enačijo duhovno življenje z dolgočasnostjo in preudarnostjo. Te zgodbe bi morale pomagati razbliniti to iluzijo. Mukundin izostren smisel za humor in ljubezen do potegavščin sta pogosto prestrašila njegove umirjene sosede. Osebnost, ki izhaja iz teh epizod, je vesela, sočutna, otroška, a silno odločna, zvesta, globoko zaljubljena v Boga in se je sposobna sama upreti svojemu prepričanju proti samemu svetu.
Te zgodbe so bile napisane iz resničnih epizod iz mojstrovega življenja od približno šestega do sedemnajstega leta starosti. Nekatere dogodke so mi posredovali njegovi sorodniki; druge pa prijatelji iz otroštva. Mnoge pa mi je povedal mojster sam. Pri teh pripovedih si nisem dopuščal nobene svobode, razen dodajanja površnih podrobnosti za poetični poudarek, občasnega združevanja ločenih epizod (prekratkih, da bi bile same) v eno zgodbo.
Bodite prvi in oddajte svoje mnenje